Vprašanja in odgovori 2024-2027

V kateri sektor spada župnija?

Glede sektorja gre za opredelitev LAS. Če gre za določitev oz. umestitev v okviru organov LAS potem bi bilo najbolj smiselno tolmačenje na Ministrstva za kulturo, kjer se župnije registrirajo. Vendar pa je Cerkev po definiciji pravna oseba zasebnega prava zato spada v zasebni sektor partnerstva LAS SN.

Ali se lahko projektne aktivnosti začnejo izvajati pred oddajo vloge na pristojni organ, kadar projekt vključuje investicijsko dokumentacijo oziroma je lahko izvedeno javno naročilo?

Ne. Če je upravičenec javni naročnik, ne sme skleniti pogodbe o oddaji javnega naročila za blago, storitev ali gradnjo, ki je predmet naložbe ali projekta, pred vložitvijo vloge (na AKTRP oz MKRR). Stroški povezani z izvajanjem aktivnosti, ki nastanejo pred oddajo vloge na pristojni organ, niso upravičeni stroški.

V primeru investicijskega projekta: prijavitelj izmed dveh stopenj sofinanciranja (65 % in 80 %) za sklad EKSRP, za vse stroške izbere 65 % sofinanciranje – ali je to stvar dopolnitve vloge?

To je odločitev LAS-a, kaj smatra kot dopustna dopolnitev. Sicer pa naj bodo navodila upravičencem jasna, kakšna je stopnja sofinanciranja.

Ali je lahko župnija upravičenec za predplačilo brez bančne garancije?

Možnost predplačil brez bančne garancije izhaja iz 33. člena ZIPRS: »za namenska sredstva EU, namenska sredstva finančnih mehanizmov in sredstva slovenske udeležbe do višine 30 odstotkov vrednosti predvidenih izplačil teh sredstev in pod pogojem, da je prejemnik oseba zasebnega ali javnega prava ter je ustanovljena in deluje kot društvo, zasebni ali javni zavod, javna agencija s področja kulture ali ustanova«. Za tolmačenje tega zakona je pristojno Ministrstvo za finance.

V navodilih EKSRP sklada piše, da je za dokazilo o lastništvu nepremičnin potrebno priložiti kopije overjenih pogodb/soglasij. Zanima nas ali morajo biti notarsko overjene ali ne?

Lahko je overjeno na Upravni enoti.

Pri investicijskih projektih ostaja dilema kaj spada v pavšal in kaj lahko uveljavljajmo kot strošek zunanjih izvajalcev.

Šesti odstavek 8. člena Uredbe LEADER/CLLD navaja upravičene stroške, v primeru storitev zunanjih izvajalcev so navedeni primeri, to pomeni, da so možnosti zunanjih izvajalcev širše. V okviru projektov investicijske narave se pavšalna stopnja (20 %) uporabi za neposredne stroške osebja pri projektu.

Ali lahko upravičenec kot strošek zunanjega izvajalca v projektu investicijske narave uveljavlja strošek računovodskih storitev zunanjega izvajalca? Ali je upravičen strošek zunanjega izvajalca projektiranje?

Stroški so upravičeni samo, če so neposredno povezni z projektom (z njenim izvajanjem in cilji). Računovodske storitve niso neposredni strošek investicijskega projekta. Strošek projektiranja je lahko upravičen samo, če je nastal po oddaji vloge na MKRR oz. AKTRP. Pridobitev projektne dokumentacije nastane pred vložitvijo vloge. Če strošek projektne dokumentacije nastane pred vložitvijo vloge, ne more biti upravičen strošek.

Ali so občine upravičenke do predplačila v skladu z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna RS?

Po preveritvi na Ministrstvo za finance, ki je odgovorno za Zakon o izvrševanju proračuna, kateri ureja predplačila, sporočam: Ministrstvo za finance pojasnjuje, da so predplačila po 33. členu Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2024 in 2025 (Uradni list RS, št. 123/23 in 12/24; ZIPRS2425) namenjena določenim entitetam. Pri tem pa dodajamo, da se občine ne štejejo med upravičence do predplačila po 33. členu ZIPRS2425.

Pri skladu EKSRP je možnost predplačila z garancijo. Koliko odstotkov je možnosti predplačila z garancijo? Ali je to 30% vrednosti podpore iz odločbe do pravici do sredstev ali je to 50 % v skladu s tretjim odstavkom 44. člena Uredbe 2021/2116/EU?

Če upravičenec predloži originalno bančno garancijo, velja do 50 % vrednosti odobrenih sredstev, v skladu s tretjim odstavkom 44. člena Uredbe 2021/2116/EU.

Ali je pri projektih investicijske narave, kjer en strošek zajema gradnjo, nujno uveljavljati 20 % pavšal (upravičenec je Občina)?

Da.

Ali so lahko tržni produkti, kot so npr. investicije v muzej (za katerega se plača vstopnina), izdaja knjige (ki bo kasneje na trgu), del LAS projekta?

Da (pod pogoji iz 7. člena Uredbe LEADER/CLLD), vendar so v tem primeru prejemniki državne pomoči v skladu z 28. členom Uredbe LEADER/CLLD. Za projekte LAS oz. investicije/naložbe so upravičeni projekti, ki koristijo širšemu območju LAS in so predvideni v SLR. (7. člen Uredbe CLLD). Kako je konkretno izdaja knjige, ki jo bodo prodajali, kot dodana vrednost za območje LAS, je težko komentirati, ampak če imate to predvideno in obrazloženo v SLR je treba preveriti konkreten primer glede na vsebino in dodano vrednost za območje LAS. Je pa opomnik glede državne pomoči na mestu.

Kako po koncu projekta obdržati delovno mesto/aktivnost/dejavnost še 5 let, če za to ni zagotovljen vir financiranja? Ali lahko dejavnost/aktivnost/naložbo upravičenci tržijo v komercialne namene po prenehanju financiranja?

Zaposlene po preteku projekta se lahko financira tudi z drugimi viri kot so npr. tudi drugi projekti. Plan ohranjanja dejavnosti po izvedeni naložbi naj bo razviden že iz prijave in na njem naj tudi temelji ocena projekta. Ni dovoljeno, da se investira v npr. v kulturni dom, ki se potem čez 2 leti proda zasebniku, saj ni interesa za njegovo upravljanje. Zagotovljena mora biti trajnost, kot to določata 31. člen in 65. člen Uredbe 1060/2021/EU. Takšna naložba bi bila potem v celoti neupravičena. Upravičenec, ki uvede bistvene spremembe, določene v 65. členu Uredbe 2021/1060/EU, odtuji predmet podpore ali predmet podpore uporablja v nasprotju z namenom, za katerega je prejel javno podporo, mora vsa izplačana sredstva vrniti v proračun Republike Slovenije skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi oziroma se mu obseg podpore zniža skladno s 65. členom Uredbe 2021/1060/EU. Upravičenci lahko tržijo aktivnost (pod pogoji iz 7. člena Uredbe LEADER/CLLD), vendar so v tem primeru prejemniki državne pomoči v skladu z 28. členom Uredbe LEADER/CLLD.

Kaj točno (katera dela) se lahko smatra za vodenje in koordinacijo projektov po postavki 23,33 eur in ali to pripada samo vodilnemu partnerju v projektu?

Glede na vsebino dela. Vodenje in koordinacija projekta: Gre za tip dela, ki ga opravlja vodja projekta in vrsto nalog, ki jih je potrebno opraviti na projektu v okviru tega dela, in sicer: izvajanje naloge vodenja partnerstva, koordiniranja med člani partnerstva ter skrb za izvajanje upravičenih aktivnosti za izvedbo projekta, vključno z informiranjem javnosti in promocijo projekta. Strokovna in tehnična pomoč na projektu: Gre za vrste dela, ki naj bi jih opravljal strokovni in tehnični sodelavec in znanje, ki je potrebno za opravljanje nalog v okviru tega dela. Gre za delo, ki naj bi ga opravljal strokovno tehnični sodelavec in vrsto nalog, ki jih je potrebno opraviti na projektu v okviru tega dela, in sicer: strokovna in tehnična pomoč pri opravljanju nalog povezovanja članov partnerstva, pomoč pri organizaciji, pripravi oziroma sodelovanju na javnih nastopih, tržnicah, razstavah, konferencah, delavnicah, spletnih webinarjih, pripravi dokumentacije za izbiro izvajalca zunanjih storitev, pripravi oz. distribuciji promocijskega materiala za namen informiranja in promocije projekta in pomoč pri izvajanju ostalih aktivnosti, ki so pomembne za izvedbo projekta.

Ali je potrebno vsa dovoljenja oz. soglasja pridobiti najpozneje do zaključka izbirnega postopka projektov na ravni odločanja v LAS. Ali to pomeni, do potrditve na Upravnem odboru LAS?

DA, če je tako določeno že v pogodbi o ustanovitvi in v SLR. Priporočamo, da gradbeno dovoljenje priložite že ob oddaji vloge.

Ali lahko društva sredstva za lastno udeležbo (oz. zalaganje) pridobi iz sredstev pridobljenih na občinskih razpisih? Ali se to tolmači kot dvojno financiranje?

Upravičeni stroški posameznega projekta ne smejo biti financirani z drugimi javnimi sredstvi. V tem primeru bi šlo za dvojno financiranje.

Ali lahko prostovoljsko društvo za partnerja kot zunanje izvajalce povabi drugo organizacijo prostovoljcev iz tujine in kakšen dogovor mora imeti sklenjen z njimi?

V primeru tujih partnerjev gre lahko za projekt sodelovanja LAS. Če so taborniki iz tujine zunanji izvajalci, morajo za opravljene storitve izstaviti račun. Če pa so partnerji, pa lahko sodelujejo, vendar njim mi ne moremo izplačati sredstev.

Ali se pogodba o oddaji javnega naročila lahko podpiše že pred oddajo vloge na ARSKTRP ali MKRR?

Za vse velja, da če je upravičenec javni naročnik, pred vložitvijo vloge (na AKTRP oz. MKRR), ne sme skleniti pogodbe o oddaji javnega naročila za blago, storitev ali gradnjo, ki je predmet naložbe ali projekta.

Za kakšne naložbe je pri skladu EKSRP stopnja javne podpore 65 % upravičenih stroškov?

Glede na naložbe oz. investicije v opredmetena osnovna sredstva, ki so navedene v šestem odstavku 8. člena Uredbe, se 65 % sofinancira za nakup in gradnjo nepremičnin, nakup zemljišč, napeljave, medtem ko se stroje, oprema, pohištvo in prevozna sredstva v okviru projektov sofinancira po 80 %. 65-odstotno sofinanciranje velja tudi za kmetijstvo mehanizacijo, pri čemer se uporablja nabor iz Priloge 1 Pravilnika o seznamu kmetijske in gozdarske mehanizacije ter katalogu stroškov kmetijske in gozdarske, mehanizacije. Stopnja sofinanciranja za sklad EKSRP se loči glede na stroške v okviru posameznega projekta (možni sta obe stopnji).

Ali se delež financiranja po pavšalni stopnji nanaša na projekt kot celoto ali na posameznega partnerja v projektu?

Pavšalna stopnja se dodeli glede na osnovo posameznega partnerja projekta (neposredni stroški osebja). Projekt se gleda kot celota: investicijski ali neinvesticijski.

Med katere stroške se uvrsti študentsko delo?

Študentsko delo je strošek zunanjega izvajalca. To so dejanski stroških zunanjih storitev pri investicijskih projektih, pri neinvesticijskih projektih pa je to znotraj 40-odstotne pavšalne stopnje.

Ali morajo vsi partnerji (upravičenci v projektu) uveljavljati stroške ali lahko sodelujejo samo pri aktivnostih in dokazovanju kazalnikov?

Lahko sodeluje samo pri aktivnostih in kazalnikih. Vendar posamezno društvo ne more uveljavljati samo pavšala, ki je izračunan na podlagi dejanskega stroška drugega partnerja projekta. Če nima neposrednih stroškov osebja, se pavšalna stopnja ne more uveljavljati. Pavšalna stopnja se vedno izračuna glede na predvideno osnovo posameznega partnerja v okviru projekta. Pavšalna stopnja se ne razdeljuje, ampak se izračuna glede na osnovo posameznega partnerja. Primer: partnerju, ki uveljavlja delo vodje projekta, se glede na število in izračunano vrednost opravljenih ur izračuna še 40-odstotna pavšalna stopnja. Kazalniki se dokazujejo na ravni projekta.

Za projekte neinvesticijske narave so neposredni stroški osebja osnova za izračun vseh preostalih stroškov projekta. Kateri so lahko ti preostali stroški projekta?Ali upravičencem za te preostale stroške ne bo treba predložiti nobenih dokazil razen opisa

Projekti neinvesticijske narave so projekti, pri katerih se neposredni stroški osebja namenijo za izvedbo večjega dela projektnih aktivnosti, za preostale kategorije upravičenih stroškov pa se uporabi pavšalna stopnja . Torej so preostali stroški projekta vsi stroški razen stroškov dela. Za te stroške partnerjem projekta ni treba dokumentirati, da so izdatki nastali in bili plačani. Za pavšalno stopnjo se dokazuje le dosežek rezultatov in učinkov projekta.

Ali je projekt investicijske narave, če 50 % ali več projektnih aktivnosti predstavljajo stroški naložb/investicije v opredmetena osnovna sredstva ter v neopredmetena sredstva in stroški storitev zunanjih izvajalcev?

Gleda se prevladujoče aktivnosti in katera oblika projekta je bolj ustrezna tudi z vidika vlagateljev projekta, zato razmejitev ni zelo striktna. Vrsto projekta je sicer treba določiti že na začetku oblikovanja projekta oz. prijave na javni poziv.

Kakšna je opredelitev za MSP (mikro, malo in srednje podjetje)?

Podjetje je vsaka pravna ali fizična oseba, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, ne glede na njeno pravno obliko. To zlasti vključuje samozaposlene osebe in družinska podjetja, ki se ukvarjajo z obrtjo ali drugimi dejavnostmi, ter partnerska podjetja ali združenja, ki se redno ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo. Število zaposlenih in najvišje finančne vrednosti, ki določajo vrsto podjetja: 1. Kategorijo mikro, malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP) sestavljajo podjetja, ki imajo manj kot 250 zaposlenih ter letni promet, ki ne presega 50 milijonov EUR in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov EUR. 2. V kategoriji MSP se malo podjetje opredeljuje kot tisto, ki ima manj kot 50 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 10 milijonov EUR. 3. V kategoriji MSP se mikro podjetje opredeljuje kot tisto, ki ima manj kot 10 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijonov EUR.

Kako reševati problem premostitve financiranja projekta za društva?

V skladu z 10. členom Uredbe LEADER/CLLD lahko društva uveljavljajo predplačilo. Za te upravičence je v skladu z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije, dovoljeno predplačilo do 30 % predvidenih pogodbenih obveznosti za sofinanciranje projektov, in to predplačilo se enkratno odobri brez predložitve bančne garancije, in sicer do višine 30 % vrednosti podpore iz odločbe o pravici do sredstev za sklad EKSRP oziroma iz pogodbe o sofinanciranju za sklad ESRR. Če upravičenec uveljavlja predplačilo mora vložiti zahtevek za izplačilo sredstev najmanj v višini predplačila najpozneje v 180 dneh po izplačilu predplačila.

Ali je Ekonomska fakulteta lahko partner v projektu LAS SN, če smatramo, da fakulteta pokriva tudi naše območje, saj študentje iz našega območja študirajo na tej fakulteti.

Ekonomska fakulteta na območju LAS SN ne more biti upravičenec, lahko je npr. zunanji izvajalec.

Katera so potrebna dokazila za s.p., ki si ne izplačuje plače in nima pogodbe o zaposlitvi, pri zahtevku za izplačilo ne-investicijskega projekta v primeru poenostavljenih oblik stroškov dela?

Pri uveljavljanju dela v okviru projektov neinvesticijske narave samostojni podjetnik uveljavlja urno postavko glede na vsebino dela in priloži: · mesečno časovnico, · pogodbo (v tem primeru ni), · dokazila o izvedenih aktivnostih, · sklep o vpisu v AJPES, ki ga pridobi po uradni dolžnosti

Kdo lahko vnaša vloge v spletno aplikacijo?

Vnos vloge opravi vodilni partner/nosilec operacije, lahko pa vlogo vnese tudi eden izmed partnerjev, v imenu vodilnega partnerja. Pomembno je, da se pri registraciji vnesejo podatki vodilnega partnerja. Ena oseba vnaša podatke za vse partnerje oz. za celoten projekt.

Upravičenec je v prejšnjem razpisu nastopal kot fizična oseba in pridobil sredstva. Sedaj bi ponovno kandidiral kot nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Kako bo tu ocenjen po merilu dosedanjega financiranja?

Vprašanje se nanaša na 13. kriterij v merilih "Dosedanje financiranje". Osnovni kriterij pri tem merilu je davčna številka upravičenca. V tem primeru upravičenec nastopa v projektu z isto davčno številko in se pri ocenjevanju šteje, da je že pridobil sredstva za sofinanciranje.

Kakšna je osnova za obračun plače/stroškov dela pri s.p., kmetih in fizičnih osebah, pri ne-investicijskih projektih? Ti namreč nimajo pogodb o zaposlitvi.

Odgovor se nahaja v Uredbi o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v obdobju do leta 2027 v 3. in 4. odstavku 8. člena, ki določa višine urnih postavk za opravljeno delo. Za projekte ne-investicijske narave se neposredni stroški osebja dodelijo v obliki stroškov na enoto na podlagi metode izračuna: (vodenje in koordinacijo projekta v višini 23,33 eura na uro opravljenega dela, vendar največ 1720 ur na leto;strokovno in tehnično pomoč pri projektu v višini 17,89 eura na uro opravljenega dela, vendar največ 1720 ur na leto; izvajanje neindustrijskih dejavnosti pri projektu v višini 13,24 eura na uro opravljenega dela, vendar največ 1720 ur na leto; prostovoljsko delo v skladu z vrstami prostovoljskega dela, ki so določene v zakonu, ki ureja prostovoljstvo, ter ocenjeno vrednostjo opravljenega dela, kot jo določa pravilnik, ki ureja področja prostovoljskega dela in vpisnik. Za sklad EKSRP se neposredni stroški osebja dodelijo v obliki stroškov na enoto tudi za delo kmeta, ki je fizična oseba, pri čemer v primeru kmetije, velja za stroške dela nosilca in člana kmetije v višini 12,25 eura na uro opravljenega dela, vendar največ 1720 ur na leto. Za opravljene ure dela se vodi mesečno časovnico.

Ali se mali davčni zavezanec (npr. društvo) torej mora registrirati za namene DDV, če se doslej še ni (ker se mu pač ni bilo treba)? Če se torej mali davčni zavezanec ne identificira za namene DDV, ali je potem DDV v okviru njegovega projekta upravičen?

Mali davčni zavezanci se lahko prostovoljno ID za DDV. Odločitev za prostovoljno ID je na strani davčnega zavezanca, če se prostovoljno ID, mora biti v sistemu DDV 5 let. Davčni zavezanci sami presodijo, če se jim je smiselno ID za DDV zgolj zato, da bodo po projektu, po katerem bodo opravljali obdavčeno dejavnosti (ta DDV ni upravičen strošek po projektu), v obračunu DDV uveljavljali odbitek DDV. Tudi, če se prostovoljno identificira za namene DDV, glede pravice do odbitka DDV velja, da ima pravico do odbitka DDV od nabav, ki bodo uporabljene v njegovi obdavčeni dejavnosti ali oproščeni dejavnosti s pravico do odbitka DDV.

Ali je v primeru malih davčnih zavezancev, ki se prostovoljno ne odločijo za vstop v DDV sistem in naročijo zunanjo storitev, za katero izvajalec, ki je davčni zavezanec, zaračuna DDV, DDV upravičen strošek v projektu ali ne?

Če mali davčni zavezanec po projektu opravlja dejavnost, ki je sicer obdavčena z DDV, ima po DDV zakonodaji možnost, da pridobi pravico do odbitka DDV, če se prostovoljno identificira za DDV. Če presodi, da se ne bo ID za DDV, DDV v okviru projekta ni upravičen strošek.

Ali imajo prostovoljna gasilska društva pravico do odbitka DDV, če sanirajo gasilski dom?

Odbitek DDV je odvisen od namena uporabe gasilskega doma. Če gasilsko društvo v tem objektu opravlja oproščeno in obdavčeno dejavnost, ima pravico v delu, ki se nanaša na obdavčeno dejavnosti (odbitni delež).

Če bo občina v okviru projekta zgradila športno igrišče, ki bo javno brezplačno dostopno, je DDV upravičen strošek?

Občina od izgradnje javno dostopnih športnih igrišč (uporaba se ne zaračunava nikomur) nima pravice do odbitka DDV po ZDDV-1 (torej je DDV upravičen strošek).

Ureditev kolesarskih poti, pohodnih poti, javnih igrišč, brezplačno – neobdavčljivo, je DDV upravičen strošek?

Da. Davčni zavezanec nima pravice do odbitka DDV od ureditve javno dostopnih kolesarskih poti, pohodnih poti, javnih igrišč, torej je to lahko upravičen strošek.

Društvo postavi stalno razstavo, zaračunavala bo vstopnino. Je tu DDV upravičen strošek?

Društvo z zaračunavanjem vstopnin za stalno razstavo opravi obdavčeno storitev in ima pravico do odbitka DDV, razen če gre za društvo s statusom kulturnega društva in so izpolnjeni pogoji za oprostitev po 13. točki prvega odstavka 42. člena ZDDV-1. V slednjem primeru bi šlo za opravljanje storitev, oproščenih brez pravice do odbitka DDV (torej za DDV kot upravičen strošek).

Kam lahko uvrstimo »naložbo oziroma investicijo v neopredmetena sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike: patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina«?

Glede na 2. člen Uredbe o izvajanju LEADER/CLLD so projekti investicijske narave projekti, katerih večji del projektnih aktivnosti predstavljajo stroški naložb oziroma investicij v opredmetena osnovna sredstva ter v neopredmetena sredstva. Ker spadajo patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina pod neopredmetena osnovna sredstva, bi navedeno aktivost uvrstili pod »investicijsko«.

Kakšna je opredelitev investicije v neopredmetena sredstva: kaj v bistvu pomeni strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina?

Opredelitev neopredmetena sredstva izhaja iz Slovenskih računovodskih standardov: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MGTS/Dokumenti/DNT/Slovenski-racunovodski-standardi-2024.pdf