Znotraj projekta bo v Postojni tako revitaliziran brivsko-frizerski salon Ozbič, ki bo obogatil podjetniško, družabno in turistično ponudbo v središču mesta. Notranjščina salona vsebuje opremo od leta 1924, pa vse do konca delovanja salona leta 2015 in bo tekom projekta obnovljena ter predstavljena skladno z muzeološkimi in konservatorskimi standardi. Prav tako bo prostor prilagojen opravljanju sodobnih brivskih storitev. Da bo salon zares zaživel, bodo oblikovani dokumenti, ki bodo osnova za njegovo nadaljnje delovanje: etnološka študija o salonu Ozbič, promocijska brošura, poslovni načrt, marketinški načrt in CGP salona ter družabnega prostora. Izvedene bodo promocijske aktivnosti ter oblikovana bo inovativna brivsko-frizerska storitev. Po zaključku obnove bo Občina Postojna oddala prostor v najem brivcu, ki bo nadaljeval dejavnost v salonu. Projekt je usmerjen tudi širše v promocijo obrti, zato bo Notranjski muzej pripravil didaktični program in izvedel delavnice namenjene ranljivim skupinam na temo domačih in umetnostnih obrti.
Čevljarstvo je na Žirovskem v 19. stol. ob klekljanju in kmetijstvu postalo temeljna gospodarska dejavnost in je poznano po izdelavi močne in trpežne obutve. Pred prvo svetovno vojno je čevlje izdelovala cela vrsta obrtnikov, mojstrov, pomočnikov in vajencev, ki so se združevali v čevljarske zadruge. Leta 1947 je bila ustanovljena Tovarna športnih čevljev Žiri, pozneje preimenovana v Alpino (Žiri). Tekom projekta bo Alpina uredila sprejemno razstavni prostor v tovarni v Žireh, kjer bo predstavila delovanje tovarne skozi čas, oblikovali bodo še produkt čevljarske malice ter načrt promocije Žirov kot čevljarskega mesta. Čevljarska delavnica AK Alojz Karner pa bo uredila prostor za demonstracijo ročne izdelave čevljev. LAS loško pogorje in Občina Žiri bosta pripravila raziskavo o dediščini čevljarstva na Žirovskem ter zbrala in dokumentirala specifična čevljarska strokovna znanja, sodelovala bosta tudi pri prenosu znanj med tradicionalnim in industrijskim čevljarstvom. Izhajajoč iz bogate tradicije želijo vsi partnerji nadgraditi čevljarske storitve, produkte in znanje.

Pridelava žita in s tem povezano mlinarstvo in pekarstvo so bile tradicionalno prepoznane kmetijsko-gospodarske panoge Vipavske doline. Tu se je pozneje na temeljih dediščine tradicionalnih znanj razvila močna živilsko-predelovalna industrija izdelkov in polizdelkov iz žit. LAS Vipavska dolina želi skupaj z Občino Ajdovščina raziskati bogato tradicijo mlinarstva in pekarstva, rezultate pa bodo umestili v demonstracijsko-izobraževalni center pekarstva, ki se bo nahajal v obnovljeni Rustjevi hiši, kjer je bila nekdaj pekarna. Poleg tega bodo pripravili še najrazličnejše aktivnosti za oživljanje pekarske obrti: pekarske delavnice za ranljive skupine, poslovni načrti za področje peke ter nove storitve in produkte.

Za Idrijo je značilno rudarstvo in z njim povezane obrti ter čipkarstvo. Partnerji LAS s CILjem bodo raziskali izdelovanje oljenk in karbidovk, ki so bile prvenstveno namenjene delu v rudniku, ter izdelavo posebnih glinenih posod (retort) za potrebe žganja cinabaritne rude. Prav tako bodo predmet raziskave prve čipke, ki so v začetku 18. stoletja prišle na območje Idrijsko-Cerkljanskega, v ospredju bo njihova izdelava ter lik najbolj znane tihotapke čipk Melhiorce.

Na osnovi teh tem bodo z namenom oživitve, prezentacije, prenosa znanj, revitalizacije obrti ter njihove vključitve v podjetniško in turistično ponudbo pripravili številne didaktične programe za ranljive skupine, izobraževalne programe za osnovne in srednje šole ter turistične programe za različne ciljne skupine, koncepte različnih delavnic in dogodkov za javnost, jih pilotno izvedli, ter z različnimi promocijskimi aktivnostmi dvignili osveščenost o pomenu ohranjanja in varovanja kulturne dediščine.
S projektom, ki se bo zaključil konec letošnjega oktobra, želimo raziskati, ohraniti in prenašati  kulturno dediščino ter njen potencial razvijati v smeri vključevanja v sodobno podjetništvo in v širše družbeno življenje.

Projekt je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Martina Erjavec, RRA Zeleni kras