Tematsko področje: varstvo okolja in ohranjanje narave
Velika večina mest se sooča z izumrtjem mestnih središč, ki se je pojavilo večinoma zaradi preselitve dejavnosti in ljudi v nakupovalna središča. Ravno tako je v Postojni, še posebej je ta fenomen opazen na Tržaški cesti, nekdaj živahni komercialni ulici, danes pa več kot ne prazni in polni parkiranih avtomobilov. Z namenom oživljanja praznih lokalov se je lani izvajal projekt »Kje je prostor v Postojni?« s katerim smo z začasno rabo prostora napolnili 3 prazne lokale, istočasno pa se je 16 parkirnih mest spremenilo z začasnimi prostorskimi intervencijami v plažo, dnevne sobe, knjižnico, delavnico in pump track kolesarsko progo.
Projekt se je izkazal za zelo uspešnega, saj se je zavedanje o pomenu prostora pri prebivalcih povečalo, organizirale so se majhne skupnosti, med sabo smo se spoznali in pojavila se je želja po spremembah in večji vključenosti v proces odločanja in pa tudi v realizacijo sprememb.
Po zgledu uspešnih praks smo se odločili za celostno urbano prenovo mestnega jedra na participativen način, s sodelovanjem vseh deležnikov v prostoru. Pomembno je, da se v proces prenove vključijo predvsem aktivni uporabniki prostora, torej prebivalci in ponudniki različnih storitev in dejavnosti, ter skupaj z odločevalci poiščemo najustreznejše možne rešitve za oživitev mestnega središča in njegovo prenovo ter s tem damo priložnost čim večjemu številu iniciativ, tako dosedanjih ponudnikov, novim idejam ter istočasno naredimo center prijetnejši za življenje in delo ter s tem privlačnejši tudi za obiskovalce.
Pri takem načinu dela so najpomembnejši del delavnice, skozi katere se opravi analize prostora, na podlagi katerih se zazna probleme, želje, prednosti, potenciale, občutke in pričakovanja deležnikov; na podlagi rezultatov se določi tematike/področja delovanja (pričakujemo nadaljevanje dela na temo: promet, program v prostorih, preureditev zunanjih površin), spoznavanje s primeri dobrih praks, nato pa zbiranje pobud prenove in organizacijo posameznih delovnih skupin.
Vsaka delovna skupina se bo posvetila eni tematiki ali področju, njeni člani pa bodo lahko sodelovali v več skupinah. Vsaka skupina bo imela člane z različnimi znanji, kompetencami in tudi interesi, zato bo bistveno ugotoviti in se dogovoriti o načinu dela, razdelitvi nalog, načinu komunikacije. Skupine bodo koordinirane s strani partnerjev projekta, strokovno znanje pa bodo dodali tudi študenti zaključnega letnika Fakultete za arhitekturo iz Ljubljane.
Po prvi predstavitveni delavnici sta za vsako skupino predvideni še 2 delavnici in skupnostna akcija.
Na prvi delavnici skupine se določi način dela in naloge, predstavi rezultate analize prostora, ki so podlaga za nabor pobud, iz katerih določimo prioritetne, izdelamo akcijski načrt uresničevanja le teh, ter izberemo eno, ki jo lahko skupaj uresničimo s skupnostno akcijo.
Na naslednjem srečanju se predstavi različne scenarije/vizije izbrane naloge, ki jo pripravijo partnerji projekta v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo, ter se skupaj s člani skupine (prebivalci, ponudniki, predstavniki občine…) dogovorimo o najprimernejši varianti in o organizaciji skupnostne akcije, s katero jo bomo uresničili.
Zaključek projekta je predviden z izvedbo skupnostnih akcij (vsaka skupina na svojo tematiko/področje/lokacijo), ki pa so enotne in predstavljajo uresničitev pričakovanj vseh udeležencev (skozi koordinacijo partnerjev projekta in FA).
S projektom Celostne urbane prenove mestnega jedra Postojne želimo povezati vse deležnike v prostoru, jih spodbuditi k sodelovanju in iskanju rešitev na način bottom up, kjer se upoštevajo mnenja in potrebe vsakogar, kjer se spodbuja nove načine in pristope dela, testira rešitve v merilu 1:1, jih prilagaja in spreminja.
Od projekta pričakujemo tudi rezultate, ki bodo smernice za predlog nove prometne ureditve, predloge za vsebine in programe predvsem za dejavnosti v pritličjih stavb (ki so namenjena poslovni dejavnosti, ostali deli zgradb pa stanovanjski uporabi) in na javnih površinah, ter prepoznavnost skupnostnih akcij kot načina prenove pri kateri se z minimalnimi sredstvi in delom večjega števila vseh udeležencev v prostoru lahko udejanijo velike želje po spremembah. Istočasno se skozi aktivno vlogo v procesih odločanja opogumi in opolnomoči državljane, ter jih spodbudi k aktivnejšemu delovanju in vlogi pri oblikovanju prostora in s tem posledično s kvaliteto življenja v skupnosti, katere del so.