LAS med Snežnikom in Nanosom je skupaj z 9 LAS iz 4 držav od leta 2015 sodeloval pri pripravi projekta sodelovanja »Upravljanje z zaščitenimi območji (angleško Implementation of sustainable tourism development principles in national park/protected area regions)«. Projekt je bil tudi prijavljen na razpis MKGP za sofinanciranje iz ukrepa 19.3. vendar je bil zaradi razpisnih težav pri prijavi zavrnjen. Zaradi zagotavljanja dogovorjenega partnerstva in izvedbe projekta tudi za ostale partnerske LAS, je UO LAS SN sprejel sklep, da se skupne aktivnosti projekta izvajajo iz delovanja LAS iz animacije, isto so sklenili tudi ostali slovenski partnerji projekta (LAS Dolina Soče in LAS Bogastvo podeželja).

Osnovni cilj sodelovanja v projektu je bil prenos dobrih praks in modela upravljanja zaščitenih območij na območje LAS, mreženje, vzpostavljanje novih kontaktov in priprava novega projekta sodelovanja. Temu poročilu je priloženo tudi zaključno poročilo projekta v angleškem jeziku, kjer so povzeti bistveni doseženi rezultati projekta.

Zaključno srečanje tega projekta in srečanje partnerjev LAS je potekalo na otoku Madeira (Portugalska) med 25.7. in 2.8.2021, ki sta se ga v delegaciji LAS udeležila strokovni vodja Aleš Zidar in predsednica LAS Maja Piškur. 

predstavika LAS sva v okviru programa bila zelo aktivna, izpostavljamo najpomembnejše aktivnosti našega LAS:
- Prvi delovni dan smo predstavili delovanje LAS in dosežene cilje in rezultate v okviru sodelovanja v projektu. Predstavljeni so bili tudi naši načrti in želje za prihodnje projekta sodelovanja o čemer se je kasneje govorilo ves čas posveta na medsebojnih razgovorih in zaključno predstavitvijo v petek dopoldne. Končni predlog projekta sodelovanja bodo pripravili pri LAS Development Center iz Estonije po zaključku posveta do jeseni 2021, osnovni okvirji aktivnosti pa so začrtani na področju kulinarike in trajnostnega turizma. Začetek in izvajanje tega projekta je načrtovano za leto 2023.
- S slovenskimi partnerji smo dorekli skupne usmeritve za pripravo projekta sodelovanja na novem razpisu projektov sodelovanja, pri čemer se bomo poskušali povezati tudi z ostalimi partnerji projekta, v veliki večini pa z ostalimi slovenskimi LAS. Tudi pri tem projektu se bo poskušalo najti skupno idejo na področju kulinaričnega turizma in trajnostnih rešitev razvoja podeželja za ohranjanje okolja in klimatskih sprememb.
- Pri različnih ogledih dobre prakse evropskih projektov na Madeiri je bila opazna skrb države na področju ohranjanja narave in reševanju problematike klimatskih sprememb, kar je na Madeiri še posebej opazno zaradi očitnih vplivov na okolje (plazovi, klimatski pogoji in vpliv na kmetijsko proizvodnjo). Prav primer celostnega razvoja plantaže banan je bil zanimiv zaradi pristopa in sodelovanja deležnikov pri proizvodnji banan od samega začetka do končne prodaje. Ogledali smo si tudi premer revitalizacije stare veterinarske postaje in kmetije, kjer so zastavili delo podobno kot pri plantaži banan – z začetnim izobraževanjem in predstavitvijo celotnega cikla proizvodnje mesa in mleka učencem in mladini, preko delovnega pristopa v urejenih delovnih pogojih (hlevi, sirišča, ipd) do zaključnega proizvoda. Interes vlade in LAS je, da se kmetijska proizvodnja na Madeiri poveča, zato namenjajo v ta namen večja sredstva za sofinanciranje projektov. Pri teh dveh primerih je bilo smiselno potegniti vzporednice z delom LAS v Sloveniji, pri čemer smo ugotavljali, da veliko podobnih zadev že izvajamo tudi pri nas.
- Predstavljeni so bili tudi specifični primeri, ki so povezani z pogoji delovanja na atlantskem otoku, pri čemer nam je bil najbolj zanimiv primer obdelave vinogradov in proizvodnje vina – tudi zaradi vzporednice z našimi vinogradniki. Njihova proizvodnja je za naše podatke majhna zato pa dovolj kvalitetna, da je opazna v širšem EU prostoru. Se pa večina njihovih vin proda in porabi na otoku zaradi turizma, ki je na tem otoku izjemno pomembna gospodarska panoga.

Člani delegacije LAS smo bili pri evalvaciji posveta enotni, da je bil dogodek organiziran odlično, da smo videli odlične primere dobre prakse in da se da določene rezultate prenesti tudi na naše področje. Pri tem je najbolj izstopal celostni pristop k razvoju dejavnosti na plantaži banan, ki je v bistvu povzel celoten razvoj aktivnosti, ki so potrebne za uspešno izvajanje dejavnosti. Tudi inovativni pristop k izobraževanju mladine je smiselno prilagoditi in uporabiti na našem področju. Pomembno pa je tudi to, da smo s partnerji uspeli vzpostaviti sistem sodelovanja na področju upravljanja z zaščitenimi območji, kar je bil tudi osnovni cilj projekta.