novice

Študijski obisk in festival FOR FLAG na Braču

Med 17. in 19. septembrom 2026 smo se v okviru projekta »Lokalni okusi« udeležili študijskega obiska na Braču, kjer je potekalo srečanje partnerjev projekta in njihovih članov, s poudarkom na predstavitvi lokalnega oljkarstva, tradicionalne dediščine, gastronomije ter povezovanja pridelovalcev.

Gostitelj drugega srečanja v projektu, LAS Brač, je pripravil zanimiv program za udeležence srečanja, namenjen spoznavanju primerov dobrih praks s povezovanjem kmetijstva, gastronomije, kulturne dediščine in trajnostnega turizma.

Prvi dan programa (17.09.) smo se z vodeno turo po tematski poti »Oljčne poti« blizu vasi Gornje Mirace seznanili s tradicijo pridelave. Ob tej priložnosti smo poleg posebnosti tradicije braškega pridelava oljk spoznali tudi dediščino suho zidne gradnje v naravni krajini otoka. Med ogledom smo obiskali lokalno družinsko kmetijo, kjer so nas seznanili z načinom gojenja, pridelave in predelave oliv skupaj z degustacijo njihovih domačih produktov.

Program smo nadaljevali z ogledom Gornjih Mircev in obiskom muzeja Uja v Škripu, kjer so v preteklosti odprli prvo oljarno na otoku. Muzej poleg prikaza pridelave in predelave oliv pred sodobnim časom ponuja tudi zanimivo kulinarično ponudbo, ki v celoti temelji na ponudbi njihovih lokalnih izdelkov.

Drugi dan je bil namenjen našim ponudnikom – udeležili smo se kulinarične prireditve Festival održivog razvoja – FOR FLAG, ki ga tradicionalno izvedejo v centru Supetra in kjer se predstavijo lokalni ponudniki ter letos še partnerji projekta Lokalni okusi.

Naš LAS se je predstavil na 4 stojnicah – skupna promocijska LAS med Snežnikom in Nanosom in Visit Postojnsko, na ostalih pa so se predstavili Kmetija Slavec s kozjim sladoledom in domačimi piškoti ter pašto, Koča Mladika in Kulinarična doživetja z dimljeno postrvjo Turistične domačije Bubec ter domačimi siri Kmetije Štefetovi in čebelar Franko Dolgan s ponudbo ekološkega medu. Domov smo se vrnili zadovoljni z našo predstavitvijo, polni motivacije z druženjem in načrtovanjem novih aktivnosti v okviru projekta, kjer želimo povezati ponudnike in predstaviti značilne lokalne jedi iz petih sodelujočih LAS. Neposreden rezultat je priprava strokovne delavnice za naše gostinske ponudnike z udeležbo slavonske kuharske mojstrice Jozefine Birindžić in organizacija slavonskega vikenda na našem območju. Pripravljamo pa se tudi na naslednje dogodke v okviru projekta, kjer najprej gostujemo v Umagu pri LAS Sjeverna Istra.

Projekt Lokalni okusi je sofinanciran s sklada EKSRP.

10. oktober 2026 ali dan odprtih vrat na Turistični domačiji Bubec

LAS med Snežnikom in Nanosom skupaj z Domačijo Bubec in TIC Ilirska Bistrica pripravlja promocijski dogodek namenjen družinam in ljubiteljem aktivnega preživljanja prostega časa DAN ODPRTIH VRAT DOMAČIJE BUBEC, ki ga bomo izpeljali v soboto, 10. oktobra 2026.

Kaj in kdaj se bo dogajalo?

🚲ob 10:00 aktivne in željne kulturnega udejstvovanja čaka vodeno turistično kolesarjenje,
🐟ob 14:00 voden ogled Domačije Bubec, ribogojnice in degustacija dimljene postrvi,
🧒Ob 14:30 pridejo na vrsto naši najmlajši, z animacijskim programom za družine (Otroške zabave in animacija),
📖 Ob 15:30 Kettejev kviz
👩‍🍳Ob 16:00 kulinarična delavnica "Postrv na žaru" na domačiji Bubec.

*V kolikor kolo ni vaša prva izbira, pa si vseeno želite aktivno preživeti dan, vas vabimo, da se pridružite pohodnikom pod organizacijo Društva Univerze za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica.

🚶 Zbor pohodnikov bo ob 14:00 na parkirišču Doma na Vidmu. Pohodu se lahko priključite tudi pri Derenčinovi hiši (Kettejeva ulica 7) ob 14:15.

Prijavnina na vodeno turistično kolesarjenje je 10,00 €/osebo. Možna je izposoja e-koles pri TIC (proti doplačilu).
Prijavnina na kulinarično delavnico "Postrv na žaru" je 5,00 €/osebo.

Prijave se zbirajo na: https://forms.gle/HdPbKYCGa5JnjmtY7

Udeležba na animacijskem programu za družine, pohodu, ki ga bo organiziralo Društvo za tretje življenjsko obdobje in vodenem ogledu Domačije Bubec z ribogojnico in degustacijo je brezplačna. Na meniju v času kosila bo na vas čakal "Bubčov krožnik" po super ceni.

Iskreno se veselimo lokalnega povezovanja ! Se vidimo 10. oktobra!

Peticija za ohranitev samostojnega in močnega slovenskega podeželja po letu 2027!

Spoštovani podeželani,

Pristop LEADER/CLLD je v preteklih letih dokazal svojo vrednost. Gre za enega ključnih instrumentov vključevanja lokalnega prebivalstva v razvoj podeželja, saj temelji na partnerstvu, lokalnem odločanju in prilagajanju razvojnih rešitev dejanskim potrebam lokalnega okolja. Lokalnim akcijskim skupinam omogoča povezovanje občin, društev, gospodarstva, javnih zavodov, razvojnih institucij in posameznikov pri pripravi ter izvajanju lokalnih razvojnih strategij.

V obdobjih izvajanja se je pristop LEADER/CLLD izkazal kot pomemben mehanizem za aktivacijo lokalnega prebivalstva, spodbujanje inovativnih lokalnih projektov, medsektorsko povezovanje, ohranjanje vitalnosti podeželja ter decentraliziran razvoj lokalnih skupnosti.

Rezultati LEADER/CLLDC niso zanemarljivi. Na območju Slovenije je bilo v obdobju 2014-2020 izvedenih 1596 projektov (dodatnih 24 je bilo mednarodnih). Celotna vrednost izvedenih projektov Lokalnih akcijskih skupin za kmetijski regionalni in ribiški sklad je znašala 146 milijonov evrov, od tega je bilo 90,75 milijona evrov sredstev prejetih iz kmetijskega, regionalnega in ribiškega sklada. Ustvarjenih je bilo več kot 300 delovnih mest, izvedenih je bilo 1620 projektov, v 90 % so bili v projektih povezavi partnerji iz javnega, civilnega in gospodarskega sektorja.

Zato zahtevamo:

Prva zahteva je, da LEADER/CLLD tudi po letu 2027 ostane samostojen, prepoznaven in namensko financiran instrument razvoja podeželja. Njegova vloga se ne sme zmanjšati zgolj na možnost izvajanja znotraj širših nacionalnih ali regionalnih razvojnih mehanizmov.
Druga zahteva je, da Republika Slovenija zagotovi stabilno večletno financiranje pristopa LEADER/CLLD, namensko rezervirana sredstva, pravočasno razpoložljivost sredstev ter pogoje za učinkovito izvajanje lokalnih razvojnih strategij.
Tretja zahteva je, da se izvajanje LEADER/CLLD administrativno poenostavi. To pomeni več zaupanja v lokalne akcijske skupine, manj podvajanja kontrol in administrativnih postopkov, hitrejšo obravnavo projektov ter ohranitev lokalne avtonomije pri pripravi strategij, izboru projektov in aktivaciji lokalnih partnerstev.
Četrta zahteva pa je, da Republika Slovenija v pripravo prihodnjega programskega obdobja aktivno in sistematično vključi lokalne akcijske skupine, lokalne skupnosti, nevladne organizacije, razvojne institucije in druge partnerje razvoja podeželja.

Vsa navedena dejtva kažejo, da je LEADER/CLLD pomemben instrument razvoja podeželja, zato vas pozivamo, da podpišete PETICIJO za njegovo ohranitev.

Izjava za javnost 6. Slovenski podeželski parlament

Je sprememba miselnosti o lastništvu nepremičnin res eden ključnih korakov do bolj dostopnega bivanja?

So storitve na podeželju res zgolj strošek ali dolgoročna naložba v kakovost življenja?

Ali lahko boljše sodelovanje med ponudniki okrepi razvoj turizma na podeželju?

Kaj vse potrebujemo za večjo prehransko suverenost Slovenije?

To je le nekaj vprašanj, ki so jih odpirali udeleženci Slovenskega podeželskega parlamenta 11. in 12. junija v Ilirski Bistrici. Čeprav ime Slovenski podeželski parlament daje formalen prizven, je njegovo bistvo spodbujanje odprtega dialoga med različnimi skupinami, ki stremijo k istem cilju – zagotovitev ustreznih rešitev in pobud, ki bodo pripomogle k sprejemanju ustreznih rešitev za razvoj slovenskega podeželja v prihodnosti.

Na srečanju so udeleženci razpravljali o štirih razvojnih izzivih, ki so bili prepoznani in označeni za ključne že na devetih regijskih srečanjih konec leta 2025:

Turizem na podeželju
Stanovanjska problematika na podeželju
Storitve na podeželju
Samooskrba s hrano na podeželju.

V razpravah je sodelovalo približno 300 posameznikov z različnih regijskih zaledij ter strokovnih in institucionalnih okolij. Forumi so potekali na štirih lokacijah in bili razdeljeni na osem forumov, pri čemer so bile vse vsebine prepletene s posebnim poudarkom na mladih ter konfliktih na podeželju.

Več o zaključkih srečanj in ostalem dogajanju na parlamentu, si lahko preberete v Izjavi za javnost.

Poletna univerza na severnem Portugalskem

Pretekli teden od 2.5. do 8.5.2026 smo se skupaj s partnerji projekta Pivška presihajoča jezera / The Seasonal Lakes of Pivka in Turizem Postojna udeležili GREENPARK poletne univerze na severnem Portugalskem. Imeli smo priložnost sodelovanja in izmenjave mnenj in idej s kolegi iz Portugalske, Estonije, Latvije, Hrvaške.

Teme ki smo se jih lotili:

- skrb do narave,

- pomembnost izobraževanja mladih na področju okolja in naravovarstva,

- trajnost v turizmu; certifikat EUROPARC,

- vpliv trajnostnega turizma (ravnovesje med naravo in turizmom),

- oblike trajnega podeželskega podjetništva in trajnostnega turizma na zavarovanih območjih,

- pomen krepitve skupnosti s tesnim medsebojnim sodelovanjem lokalnih ponudnikov,

- vrednotenje podeželskega območja.

Poletna univerza na Severnem Portugalskem se je začela na ozemlju ATAHCA, vključena v narodni park Peneda-Ger ês in Naravni park Severne obale.

Obiskali smo Pedagoško kmetijo Braga Quinta Pedagógica de Braga in Portugalsko banko rastlinskih germoplazm

Nadaljevali smo z obiskom projektov Združenja Rio Neiva, Centra za okoljsko izobraževanje.

Na področju trajnostnega razvoja in ekoturizma smo obiskali Cabril Eco Rural Paula Farm in Keen Tours.

Seveda smo izkoristili priložnost in si ogledali prenočišče za romarje po poti Camino de Santiago, si namočili gležnje v oceanu in med drugim obiskali mesto Porto, Braga in Viana do Castelo.

Veseli smo, da smo lahko sodelovali s predstavniki akcijskih skupin LEADER v tujini in na ta način spoznali dobre prakse in dobili nove ideje in zagon za nadaljevanje projekta.

Jeseni nadaljujemo z obiskom Latvije in ogledom njihovih dobrih praks na zaščitenih območjih.

Univerza je del aktivnosti mednarodnega projekta z naslovom Krepitev podjetništva na podeželju in v varovanih območjih.

Projekt je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.