Orodje za dostopnost

Stare obrti za nove podjetniške priložnosti

Nosilec: Občina Postojna
Partnerji: Zavod Znanje Postojna, Javni zavod za upravljanje dediščine in turizem Pivka, Izobraževanje Tamara Urbančič s.p.
Občine izvajanja: Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica
Predvidena vrednost operacije: 75.566,56 €
Znesek sofinanaciranja: 50.000,00 €

Tematsko področje: ustvarjanje novih delovnih mest

Operacija bo v prvi vrsti sledila ustvarjanju novih delovnih mest na podeželju in sicer z razvojno naravnanostjo vključenih partnerjev. Le-ti bodo izvajali aktivnosti za razvoj ter promocijo tradicionalnih poklicev in s spodbujanjem podjetniške aktivnosti krepili podjetniška znanja (prezentacija in promocija starih obrti s pridihom sedanjosti in kot priložnost za inovativno podjetništvo, predstavitev dobrih praks podjetništva, podjetniška usposabljanja, kjer bodo zainteresirani bodoči in sedanji podjetniki pridobili uporabna znanja za razvoj svoje dejavnosti).
V projekt bodo vključene tradicionalne obrti, ki so v preteklosti predstavljale vir zaslužka za prebivalce v krajih Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica. Obrti želimo promovirati in jih narediti privlačne za nove podjetniške izzive.  Za vsak omenjeni kraj smo izbrali najznačilnejše obrti, ki imajo hkrati tudi največji potencial za uspešne podjetniške in pa tudi turistične zgodbe.
FRIZERSKI IN BRIVSKI SALON OZBIČ V POSTOJNI
V Postojni bomo revitalizirali frizerski in brivski salon Ozbič, ki v Postojni deluje že več kot stoletje. Salon se nahaja v arhitekturno zanimivi hiši, ta je zaščitena kot naselbinska dediščina in stoji ob stari cesti med Ljubljano in Postojno. Za njeno obnovo smo se odločili, ker gre za pomembno dediščino našega prostora, s svojo estetsko vrednostjo bogati mesto ter poudarja njegovo atraktivnost.  Dodatno glede na svojo neurejenost predstavlja nevarnost za mimoidoče (odpadanje fasade, označevalnih tabel -  za podrobnejši opis je priložen popis del). Zunanjost hiše bo obnovljena v skladu s smernicami in soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
V notranjosti stavbe, ki jo krasi oprema iz leta 1936, bomo skozi razstavo predstavili  delovanje frizersko-brivskega salona Ozbič  v preteklosti s poudarkom na podjetniškem vidiku (tekstovno, slikovno in zvočno-slo, ang). Razstava bo namenjena podjetnikom (kot navdih, kako izpeljati uspešno podjetniško zgodbo),  turistom in seveda domačinom. Tako bomo uvedli novo storitev – razstavo o brivskem in frizerskem salonu Ozbič, ki bo sestavni del ponudbe v sklopu Postojnske meščanske poti, s prostorom in razstavo bo po zaključku projekta upravljal Zavod Znanje in bo na voljo vsem zainteresiranim obiskovalcem. Razstava bo postavljena na način, da bo prostor dopolnjevala tudi v prihodnje, saj ga nameravamo oživiti z njegovo primarno dejavnostjo – frizerstvom (za ženske in moške) in brivstvom. V okviru projekta bomo pripravili program za nadaljnji razvoj in oživitev salona.
ŽGANJEKUHA V PIVKI
Zaradi kakovostnega sadja in brinja se domačini tu že več stoletji ukvarjamo z žganjekuho. Žganjekuha je od nekdaj predstavljala vir zaslužka in žganje so Pivčani dostavljali na Reko in Trst ter v domače gostilne. Od žganj so najbolj prisotni sadjevec, slivovec in brinjevec, slednji velja za domače zdravilo. Žganjekuha v Pivki pa je lahko priložnost za podjetništvo in obogatitev turistične ponudbe. Tekom operacije želimo motivirati žganjekuhce, ki kuhajo žganje v manjšem obsegu, da žganjekuho povečajo, pridobijo znanja s področja trženja in izboljšajo kakovost žganji. V ta namen bomo za njih pripravili predstavitev dobre prakse za izboljšanje kakovosti in prodajo žganja ter pripravili delavnico za registracijo žganjekuhe. V okviru projekta bodo  potekale promocijske aktivnosti za potencialne žganjekuharje, turiste ter za širšo javnost, tako bomo žganjarstvo predstavili v okviru Krpanovega festivala in pripravili promocijsko gradivo.
OD VOLNE DO IZDELKA v ILIRSKI BISTRICI
Stoletna prisotnost ovčjereje na Bistriškem ter na celotnem območju med Snežnikom in Nanosom, nam ponuja mnogo priložnosti za izdelavo volne in  izdelovanje raznovrstnih volnenih izdelkov, ki so lahko praktične ali dekorativne narave, prilagojeni današnjemu uporabniku ali pa turističnemu obiskovalcu. S projektom bomo v Ilirski Bistrici spodbudili podjetništvo, ki temelji na dediščini našega prostora in bodo v njem priložnost prepoznale predvsem ranljive skupine (brezposelni, mladi, ženske). Z udeležbo na usposabljanjih bodo naredili prve korake do (samo)zaposlitve. Za njih bodo izvedene delavnice: Od ovce do nogavic, prikaže se celoten postopek - od striženja do pletenja (1 delavnica za mlade, 1 za socialno ranljive skupine),  predstavitev dobre prakse izdelovanja kakovostnih volnenih izdelkov ter kako formalizirati svojo dejavnost (osebno dopolnilno delo, s.p., delo na kmetiji). Z izdelavo volne želimo posredno povečati količino predelane volne in zmanjšati količino odpadne volne, ki se sicer vsako leto povišuje in ima negativen vpliv na okolje, v ta namen bomo promovirali izdelavo volne in izdelkov iz nje na Kmetijski tržnici v Ilirski Bistrici.
Informiranje bodo vsi partnerji izvajali tekom celotnega projekta in sicer prek prispevkov v časopisih, na radiu, televiziji in spletu. Vsi partnerji bomo skupaj pripravili najmanj 18 prispevkov.
Namen projekta je razvijati potencial avtohtone kulturne dediščine v smeri vključevanja le-te v sodobno podjetništvo in oblikovanja kakovostne turistične ponudbe z namenom ustvarjanja novih delovnih mest. Vzpostavili bomo tudi razvojno partnerstvo, ki nam bo omogočalo izmenjavo znanj in izkušenj. Skupaj bomo začrtali smernice za razvoj obravnavanih obrti in pa podjetništva in tudi s tem skušali zagotoviti nadgradnjo in trajnost projekta.
Operacija ponuja možnost ustvarjanja novih delovnih mest ali samozaposlitve, ker se bodo v sklopu projekta odvile delavnice, ki spodbujajo samozaposlitve (odprtje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, s.p.-ja ali osebnega dopolnilnega dela, registracija žganjekuhe, seznanjanje z novimi priložnostmi za razvoj tradicionalnih obrti). Salon Ozbič pa bo s svoj osveženo podobo povečal interes za oživitev frizerske in brivske dejavnosti v njem.
Projekt bo inovativen saj skuša tradicionalne obrti – avtohtono kulturno dediščino nadgraditi s sodobnimi komplementarnimi znanji ter sodobnimi podjetniškimi vsebinami in tako zagotovili nove načine uporabe že obstoječih virov.
V nadaljevanju je naš namen, da primer celovite obnove in revitalizacije salona Ozbič postane vzorčni primer kakovostne obnove snovne in nesnovne dediščine, ki jo je mogoče vključiti v sodobno bivanje. Tekom projekta si bomo partnerji (medsektorsko sodelovanje) operacije izmenjali izkušnje ter določili naslednje korake za razvoj v projektu obravnavanih obrti in podjetništva širše,.
Projekt spodbuja prebivalce Postojne, Pivke in Ilirske Bistrice k podjetništvu, ima pozitiven družbeni učinek ter značilnosti socialnega podjetništva, ker ohranja tu prisotno dediščino, jo nadgrajuje s sodobnimi,  dopolnjujočimi vsebinami in vključuje tudi ranljive skupine.

Razširitev dejavnosti Pensiona Patrik

Nosilec: Patrik Križman s.p.
Partnerji: OSNOVNA ŠOLA Rudolfa Ukoviča, NOGOMETNI KLUB PLAMA PODGRAD, Prostovoljno gasilsko društvo PODGRAD, Krajevna skupnost Hrušica
Občine izvajanja: Ilirska Bistrica
Predvidena vrednost operacije: 139.281,27 €
Znesek sofinanaciranja: 50.000,00 €

Tematsko področje: 

- ustvarjanje novih delovnih mest

- družbena povezanost in socialna vključenost vseh skupin prebivalstva

Podjetnik Patrik Križman s.p. – Pension Patrik iz Hrušice pri Podgradu že vrsto let uspešno opravlja z družinskim Pensionom, kjer kot osnovno storitev nudi gostom 7 sob za nočitev z zajtrkom in kava bar, ob objektu pa je postavljeno tudi parkirišče za avtodome in prostori za rekreacijo, vključno z dvema zunanjima teniškima igriščema z razsvetljavo ter igriščem za odbojko na mivki. Penzion leži ob magistralni cesti Trst – Rijeka ter v neposredni bližini obrtne cone Plama, kar zagotavlja celoletno poslovanje.
Ker obstajajo potrebe po dodatnih in celoletnih dejavnostih v sklopu Pensiona Patrik se bo v okviru operacije postavilo in uredilo montažno športno dvorano, ki bo poleg gostov Pensiona namenjena tudi za širše urbano okolje Podgrada in okolice.
Z uspešno realizacijo operacije se bo bistveno dvignila dodana vrednost ponudbe Pensiona Patrik, omogočila nova ponudba in storitve, kar zagotavlja tudi vsaj eno novo delovno mesto pri vzdrževanju in vodenju obratovanja dvorane. Poleg tega pa bo operacija imela širši javni interes, saj bo nova dodana vrednost urbanemu okolju Podgrada.

Vzpostavitev trajnostnega šotorišča za gibalno ovirane

Nosilec: Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna
Partnerji: Občina Pivka, Izobraževanje Tamara Urbančič s.p., Priprava hrane pri vas doma, Rihard Baša s.p.
Občine izvajanja: Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica
Predvidena vrednost operacije: 69.532,89 €
Znesek sofinanaciranja: 47.191,25 €

Tematsko področje: varstvo okolja in ohranjanje narave

Ekološko šotorišče, ki ga načrtujemo, bo sledil načelu trajnosti -  uporabe kar največ naravnih materialov. Vso potrebno toplo vodo v šotorišču bo zagotovilo sonce. Na prostoru šotorišča bomo ločeno zbirali odpadke, uporabljali  biološko razgradljiva čistilna sredstva. Uporabnike ŠOTORIŠČEa bomo povezovali z lokalnimi ponudniki in tako spodbujali  lokalno blaginjo. V samem ŠOTORIŠČEu pa bodo imeli gostje možnost souporabe garden village (uporaba pridelkov zeliščnega vrta in pridelkov iz visokih gred ter uporaba izdelkov domačih živali (jajca). Uporabniki ŠOTORIŠČEa bodo v ŠOTORIŠČEu sobivali z zajčjo in kokošja družino. Sproščali se bodo pa v apiterapevtskem objektu ali ob njem. V sklopu ŠOTORIŠČEa bomo vzpostavili tudi letno kuhinjo. Naš cilj bo osveščati goste o pomembnosti ohranjanja okolja in pridelave lokalne hrane na območju treh občin. Kuharski mojster  Rihard Baša s.p. bo  izvajal delavnice "Kako ponuditi obiskovalcem lokalne, tradicionalne in ekološke  jedi", za goste  eko ŠOTORIŠČEa SGLŠ, za goste in obiskovalce    Muzeja  pivških presihajočih jezer  ter  za gostince, ki se ukvarjajo s turizmom v krajih Pivka,   Ilirska Bistrica, Podgrad in Knežak. Ti trije kraji ležijo na glavnih prometnih poteh do morja in v poletnem času gostijo veliko turistov. Da bi se turisti ponovno vračali in zadržali dlje, jim hočemo ponuditi nekaj izvirnega, domačega. Še prej pa gostince naučiti, kako pripraviti in servirati jedi. Lokalne jedi bo  kuharski mojster pripravljal na izviren način z uporabo tudi divje rastočih avtohtonih rastlin ter  na različne načine, tudi na odprtem ognju.
Z operacijo bomo urejevali povezavo med šotoriščem, ki ga načrtujemo v parku SGLŠ Postojna, in recepcijo ter sanitarnimi prostori, ki so že urejeni v okviru youth hostla Proteus Postojna. Uredili bomo tudi prostore za druženje – vse pa bo prirejeno tudi osebam s posebnimi potrebami  predvsem gibalno oviranim).
V okviru dostopa bomo imeli zemeljska dela, rušitvena dela, gradbena dela in zaključna dela.
Ob hostlu že imamo dve visoki gredi, zeliščno gredo,  kunčnik ter kurnik s petimi kurami in objekt z apiterapijo.  Tamara Urbančič bo skupaj z dijaki SGLŠ skrbela za »kmetijski del« šotorišča, da si bodo gostje lahko postregli s svežo zelenjavo in svežimi jajci. Ta del ponudbe je vsekakor inovativen in vključuje ne le svežo hrano z 0km, ampak hkrati tudi izobraževanje mladih  (dijakov šole) v smeri pridelave ekološke hrane iz avtohtonih semen!
Poleg sanitarnih prostorov prirejenih gibalno oviranim, bomo v okviru tega projekta opremili tudi sobo za gibalno ovirane. V šotorišču bomo postavili glamping šotor in ga opremili z elementi prilagojenimi za osebe s posebnimi potrebami (predvsem za gibalno ovirane).
Operacija predvideva nadgradnjo že obstoječega stanja v zelo uspešno delujočem hostlu z  dobrimi rezultati. Z ureditvijo trajnostnega šotorišča bo  povečano št. nočitev, več gostov in skupin ter posledično možnost povečanja delovnih mest v prihodnosti.
Operacija  predstavlja novo in inovativno ponudbo, ki bo med drugim namenjena tudi osebam s posebnimi potrebami (predvsem za  za gibalno ovirane posameznike), za športni turizem, za priprave paraolimpikov. Z uvedbo nove ponudbe bomo podaljšali turistično sezono, povečalo se nam bo število nočitev in povprečna doba bivanja posameznika ter posledično možnost odpiranja novih  delovna mesta seveda glede na povečan obisk.

Spodbutev kulturnega utripa v regiji

Nosilec: Občina Pivka
Partnerji: OBČINA ILIRSKA BISTRICA, OBČINA POSTOJNA, STUDIO PROTEUS d.o.o.
Občine izvajanja: Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica
Predvidena vrednost operacije: 98.715,08 €
Znesek sofinanaciranja: 50.000,00 €

Tematsko področje: družbena povezanost in socialna vključenost vseh skupin prebivalstva

Operacija predvideva izvedbo aktivnosti, ki bodo na nivoju regije oz. območja LAS, pripomogle k spodbudi razvoja in nastanka novih vsebin s področja kulture in izobraževanja, s tem pa se bo posledično aktivno spodbujalo družbeno povezanost vseh skupin prebivalstva.
Problematika s področja kulture se na območju LAS izraža predvsem v tem, da osrednji centri kulture v vseh treh večjih naseljih delujejo medsebojno nepovezano in brez primerne skupne informacije mreže, prav tako pa bi bilo potrebno vzpostaviti sodelovanje tudi na programskem področju. Glede na dejstvo, da je medsebojna oddaljenost posameznih kulturnih centrov na območju LAS relativno majhna, predstavljajo vsi prebivalci območja potencialne uporabnike njihovih storitev.
V segmentu kino kulture, predstavlja izjemno veliko težavo pomanjkanje ustrezne opreme za predvajanje video vsebin, saj so se tako standardi kot tehnične zahteve v zadnjem desetletju spremenili do te mere, da brez ustrezne opreme redno izvajanje programa praktično ni več mogoče.
V Pivki kjer se nahaja večnamenski javni objekt Krpanov dom katerega upravlja Občina Pivka in je obenem center kulture, se nahaja večnamenska amfiteatrska dvorana s kapaciteto 252 sedežev, ki ima obenem tudi funkcijo kinodvorane. Notranjost objekta je bila v letu 2015 skoraj v celoti prenovljena, v njem pa se poleg dvorane nahaja še knjižnica, predavalnica, umetniška galerija, pošta, podjetniški inkubator, kegljišče, prav tako pa imajo v njem sedež nekatere javne institucije. V Krpanovem domu je v letu 2017 začel delovati še Večgeneracijski center, ki ga obiskujejo predvsem starostniki, v njem pa se spoznavajo, družijo in učijo različnih veščin.
Poleg izvajanja ostalih vsebin s področja kulture, v večnamenski dvorani potekajo še občasne gledališke predstave in kulturne prireditve, občasno pa se izvaja tudi kino program. Do leta 2015 je v sklopu izvajanja kino dejavnosti, potekal tudi program filmske vzgoje za osnovne šole in vrtce, vendar programa zaradi tehničnih omejitev ni bilo več mogoče nadaljevati. V sklopu programa so imele določene skupne učencev na voljo brezplačne filmske vsebine, katerih cilj je bil v okviru šolskega izobraževalnega programa, filmsko kulturo približati dijakom ter jih z njo ustrezno seznaniti preko t.i. ART produkcije.
Z operacijo bo v večnamenski dvorani v Krpanovem domu v Pivki, ustrezno prenovljen prostor za namestitev tehnične opreme za predvajanje video vsebin, nabavljena bo tudi vsa potrebna predvajalna oprema. Na osnovi izvedbe operacije na krajši rok ne bo nastalo nobeno novo delovno mesto, bodo pa na podlagi posodobljene opreme, nastale možnosti za izvajanje zelo širokega nabora programa, kar bo glede na izkušnje primerljivih kulturnih centrov, zahtevalo strokovno usposobljenega zaposlenega, ki bo načrtoval program in poskrbel za njegovo izvajanje. Novo nastali programi bodo obsegali program filmske vzgoje v šoli, gledališke in kino abonmaje, neposredne prenose svetovnih kulturnih dogodkov (koncertov, oper, izobraževalnih dogodkov ipd.) s pomočjo t.i. bitnega toka ter druge vzgojno-izobraževalne programe z ostalih področij kulture in družbenega ozaveščanja.
Pri operaciji sodelujejo 4 partnerji, in sicer Občina Pivka, Občina Postojna, Občina Ilirska Bistrica in  podjetje za videoprodukcijo Studio Proteus Postojna, ki bodo s koordinirano akcijo in skupno promocijo dokumentarnih filmov, vzpostavili izhodišče za trajnostno skupno sodelovanje na področju kulture. Na osnovi skupnega nastopa osrednjih centrov kulture, ki bodo filme predvajali časovno usklajeno, se bo spodbudilo vse ciljne skupine prebivalcev, s tem pa bodo doseženi pozitivni učinki na celotnem območju LAS med Snežnikom in Nanosom.
Na osnovi izvedbe operacije, bodo v prihodnosti nastale možnosti še za vzpostavitev informacijske mreže in skupnega sodelovanja pri programiranju vsebin ter skupnemu upravljanju in trženju novih produktov ter kapacitet, kar bo imelo multiplikacijske učinke za vse partnerje v projektu, prav tako pa bo še dodatno spodbudilo kulturni utrip prebivalcev na območju LAS. V takšnem primeru bi se vsebine v posameznih centrih lahko medsebojno dopolnjevale in na ta način pripomogle k nastanku karseda kakovostnih programov za prebivalce.

Celostna urbana prenova mestnega jedra Postojne

Nosilec: Občina Postojna
Partnerji: PROSTOR, društvo za arhitekturo in prostor Podgrad, Mladinski center Postojna, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna
Občine izvajanja: PO
Predvidena vrednost operacije: 20.660,05 €
Znesek sofinanaciranja: 7.633,36 €

Tematsko področje: varstvo okolja in ohranjanje narave

Velika večina mest se sooča z izumrtjem mestnih središč, ki se je pojavilo večinoma zaradi preselitve dejavnosti in ljudi v nakupovalna središča. Ravno tako je v Postojni, še posebej je ta fenomen opazen na Tržaški cesti, nekdaj živahni komercialni ulici, danes pa več kot ne prazni in polni parkiranih avtomobilov. Z namenom oživljanja praznih lokalov se je lani izvajal projekt »Kje je prostor v Postojni?« s katerim smo z začasno rabo prostora napolnili 3 prazne lokale, istočasno pa se je 16 parkirnih mest spremenilo z začasnimi prostorskimi intervencijami v plažo, dnevne sobe, knjižnico, delavnico in pump track kolesarsko progo.

Projekt se je izkazal za zelo uspešnega, saj se je zavedanje o pomenu prostora pri prebivalcih povečalo, organizirale so se majhne skupnosti, med sabo smo se spoznali in pojavila se je želja po spremembah in večji vključenosti v proces odločanja in pa tudi v realizacijo sprememb.
Po zgledu uspešnih praks smo se odločili za celostno urbano prenovo mestnega jedra na participativen način, s sodelovanjem vseh deležnikov v prostoru. Pomembno je, da se v proces prenove vključijo predvsem aktivni uporabniki prostora, torej prebivalci in ponudniki različnih storitev in dejavnosti, ter skupaj z odločevalci poiščemo najustreznejše možne rešitve za oživitev mestnega središča in njegovo prenovo ter s tem damo priložnost čim večjemu številu iniciativ, tako dosedanjih ponudnikov, novim idejam ter istočasno naredimo center prijetnejši za življenje in delo ter s tem privlačnejši tudi za obiskovalce.
Pri takem načinu dela so najpomembnejši del delavnice, skozi katere se opravi analize prostora, na podlagi katerih se zazna probleme, želje, prednosti, potenciale, občutke in pričakovanja deležnikov; na podlagi rezultatov se določi tematike/področja delovanja (pričakujemo nadaljevanje dela na temo: promet, program v prostorih, preureditev zunanjih površin), spoznavanje s primeri dobrih praks, nato pa zbiranje pobud prenove in organizacijo posameznih delovnih skupin.
Vsaka delovna skupina se bo posvetila eni tematiki ali področju, njeni člani pa bodo lahko sodelovali v več skupinah. Vsaka skupina bo imela člane z različnimi znanji, kompetencami in tudi interesi, zato bo bistveno ugotoviti in se dogovoriti o načinu dela, razdelitvi nalog, načinu komunikacije. Skupine bodo koordinirane s strani partnerjev projekta, strokovno znanje pa bodo dodali tudi študenti zaključnega letnika Fakultete za arhitekturo iz Ljubljane.
Po prvi predstavitveni delavnici sta za vsako skupino predvideni še 2 delavnici in skupnostna akcija.
Na prvi delavnici skupine se določi način dela in naloge, predstavi rezultate analize prostora, ki so podlaga za nabor pobud, iz katerih določimo prioritetne, izdelamo akcijski načrt uresničevanja le teh, ter izberemo eno, ki jo lahko skupaj uresničimo s skupnostno akcijo.
Na naslednjem srečanju se predstavi različne scenarije/vizije izbrane naloge, ki jo pripravijo partnerji projekta v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo, ter se skupaj s člani skupine (prebivalci, ponudniki, predstavniki občine…) dogovorimo o najprimernejši varianti in o organizaciji skupnostne akcije, s katero jo bomo uresničili.
Zaključek projekta je predviden z izvedbo skupnostnih akcij (vsaka skupina na svojo tematiko/področje/lokacijo), ki pa so enotne in predstavljajo uresničitev pričakovanj vseh udeležencev (skozi koordinacijo partnerjev projekta in FA).
S projektom Celostne urbane prenove mestnega jedra Postojne želimo povezati vse deležnike v prostoru, jih spodbuditi k sodelovanju in iskanju rešitev na način bottom up, kjer se upoštevajo mnenja in potrebe vsakogar, kjer se spodbuja nove načine in pristope dela, testira rešitve v merilu 1:1, jih prilagaja in spreminja.
Od projekta pričakujemo tudi rezultate, ki bodo smernice za predlog nove prometne ureditve, predloge za vsebine in programe predvsem za dejavnosti v pritličjih stavb (ki so namenjena poslovni dejavnosti, ostali deli zgradb pa stanovanjski uporabi) in na javnih površinah, ter prepoznavnost skupnostnih akcij kot načina prenove pri kateri se z minimalnimi sredstvi in delom večjega števila vseh udeležencev v prostoru lahko udejanijo velike želje po spremembah. Istočasno se skozi aktivno vlogo v procesih odločanja opogumi in opolnomoči državljane, ter jih spodbudi k aktivnejšemu delovanju in vlogi pri oblikovanju prostora in s tem posledično s kvaliteto življenja v skupnosti, katere del so.